Terapija je namenjena vsem. Lahko je namenjena reševanju neke konkretne težave, npr. nespečnost, anksioznost in tesnoba, napadi panike, depresija, izgorelost, odvisnost, občutek nezadovoljstva z življenjem… Lahko pa je njen domet širši, npr. spoznavanje samega sebe, ravnanje in razumevanje lastnih čustev, spreminjanje nefunkcionalnih vedenjskih vzorcev, izboljšanje samopodobe in kvalitete življenja.

Temelj integrativne terapije je, da pristop in tehnike črpa iz več različnih pristopov (psihoanaliza, vedenjsko-kognitivna terapija, geštalt…) in jih prilagaja posamezniku. Sledimo ideji, da je človek odnosno bitje, ki se lahko samo v odnosih razvije in pozdravi. Najprej je to odnos s terapevtom, stremimo pa k temu, da klient čim prej razvije zdravilne in pozitivne odnose tudi v svojem vsakdanjem okolju.

Ko stopimo v stik, se najprej dogovorimo za uvodno uro, na kateri klient pove glavni razlog, zaradi katerega se je odločil za terapijo. Jaz predstavim potek terapije in podpiševa dogovor, s katerim se oba zaveževa, da bova spoštovala dogovore, sprejete na uvodni uri. Nato sledi pet “probatornih” srečanj, na katerih se spoznavamo in odkrivamo ali smo med sabo kompatibilni. Po petih urah pogledamo, kaj smo do sedaj naredili, kako se vsi počutimo in se odločimo, ali bomo nadaljevali. Integrativna terapija uporablja pogovor, kreativne tehnike kot sta risanje in pisanje in delo s telesom.

Kako dolgo bo nekdo potreboval terapijo, je težko vnaprej napovedati. Število srečanj je odvisno od ciljev terapije, pogostosti srečanj, motivacije in osebnosti klienta.

Terapija je najbolj uspešna, če so srečanja 1x/teden, lahko pa se terapevt in kient dogovorita tudi drugače.

Ne. Terapijo izvajam za mladostnike in odrasle, saj so otroci specifična populacija, za katero je potrebno drugačno usposabljanje.

Da. Etična načela me zavezujejo k spoštovanju zaupnosti. Kar se pove na terapiji, tam tudi ostane, razen, kadar je ogroženo klientovo življenje ali življenje drugih oseb. V takem primeru pa moram obvestiti pristojne organe.